Živčni sistem in čustveno zdravje
17.11.2026 | Branje: 4 - 5 min

Zakaj vedno pomislim na najslabše?

Telefon zazvoni. Na zaslonu vidiš sporočilo: "Se lahko jutri pogovoriva?" Ne veš še, za kaj gre, pa se ti v glavi že vrti film: "Je kaj narobe? Kaj če ostanem brez službe?"
Zvečer ležeš v posteljo in ta film se nadaljuje. Premlevaš, kaj bi lahko šlo narobe in iščeš načine kako se na to pripraviti. 

Ustvarjanje negativnih scenarijev je pogosta človeška izkušnja. Je izčrpavajoča, še posebej, ko misli začnejo vplivati na spanec, odnose ali vsakodnevne odločitve.

Zakaj se to dogaja? Del odgovora se skriva v tem, kako se odzivamo na negotovost, del pa lahko tudi v izkušnjah, s katerimi smo odraščali.

Možgani iščejo nevarnost, tudi kadar se počutimo varne

Naši možgani nenehno ocenjujejo dogajanje okoli nas in iščejo morebitne nevarnosti. Ko se znajdemo v negotovosti, se lahko začnejo ukvarjati z vprašanjem: "Kaj bi lahko šlo narobe?"

To je lahko koristno, saj nam omogoča, da se pripravimo na morebitne zaplete. Težava nastane, ko se ena od možnih razlag spremeni v skoraj gotovo napoved, čeprav zanjo nimamo dovolj dokazov.

Pri zaznavanju in uravnavanju odzivov na grožnje sodeluje več delov možganov, med njimi amigdala in prefrontalna skorja, ki sodelujeta pri obdelavi čustvenih informacij, presoji in uravnavanju odzivov. [1]
 
Ko smo pod stresom ali neprespani, lahko negotovost doživljamo kot težje obvladljivo. Takrat hitreje opazimo morebitne nevarnosti in težje upoštevamo druge razlage. [2]

Včasih nas namreč ne obremenjuje samo možnost, da bi šlo kaj narobe, temveč že dejstvo, da odgovora še nimamo. V psihologiji temu pravimo intoleranca do negotovosti, kar pomeni da negotove situacije doživljamo kot posebej neprijetne ali težko sprejemljive. Raziskave jo povezujejo s pretiranim skrbjenjem in tesnobo. [3]

Ustvarjanje negativnih scenarijev je lahko poskus, da bi si povrnili občutek nadzora. V mislih se lahko pojavi prepričanje: "Če predvidim vse možnosti, me nič ne bo presenetilo." Toda med pripravo na težavo in nenehnim premlevanjem obstaja pomembna razlika. Prva nas lahko pripelje do rešitve, drugo pa pogosto ohranja v krogu skrbi. [4]

Sporočilo "Se lahko jutri pogovoriva?" je zgolj podatek. Misel "Zagotovo gre za slabo novico" pa je samo ena od možnih razlag, ne dejstvo.
 

Zakaj se negativni scenariji tako hitro stopnjujejo?

Ko v mislih pričakujemo nevarnost, se lahko odzove tudi telo. Srce začne biti hitreje, mišice se napnejo, dihanje postane plitvejše. Ta občutek je resničen, vendar sam po sebi še ne pove, ali se bo scenarij v naši glavi res zgodil.

Nato lahko nastane začaran krog:
neprijetna misel sproži napetost, napetost pa nas še bolj prepriča, da mora biti nekaj narobe. Da bi se pomirili, v mislih znova in znova preverjamo vse možnosti. Morda iščemo zagotovila pri drugih ali se začnemo izogibati situacijam, ki v nas vzbujajo negotovost.



Predstavljaj si, da po poslanem sporočilu večkrat vprašaš: "Je res vse v redu med nama?" Odgovor te lahko za kratek čas pomiri. Če ob vsaki novi negotovosti ponoviš isto, se lahko utrdi navada, da za pomiritev potrebuješ novo zagotovilo.

V vedenjski psihologiji takšno možno povezavo opisujejo kot negativno okrepitev: vedenje se lahko pogosteje ponavlja, ker mu sledi zmanjšanje neprijetnega občutka. Raziskave pri anksioznih težavah povezujejo nekatera ponavljajoča se varovalna vedenja tudi z vztrajanjem simptomov.  [7]
 

Kakšno vlogo imajo otroštvo in vzgoja?

Naš odnos do negotovosti se oblikuje skozi različne izkušnje. Pomemben del teh izkušenj se lahko začne že v otroštvu, ko se od odraslih učimo, kako razumeti svet in kako se odzvati, kadar je težko.

Morda so se v tvojem otroštvu odrasli pogosto bali, kaj bo šlo narobe. Otrok takšne odzive opazuje in lahko postopoma prevzame podobna sporočila: "Pazi, nekaj se lahko zgodi" ali "Vedno moram pričakovati najslabše."




Morda so bile napake pogosto deležne kritike. V takem okolju lahko človek postane zelo pozoren na to, ali bo koga razočaral. Kasneje lahko že manjša pripomba ali povabilo na pogovor sproži veliko skrbi.

Nekateri so odraščali v nepredvidljivih razmerah, kjer niso vedeli, kakšno razpoloženje ali odziv jih čaka doma. Takrat je bilo lahko spremljanje drobnih sprememb v vedenju drugih način, kako se pripraviti na težaven trenutek. Če smo se skozi izkušnje naučili, da moramo nenehno predvidevati odzive drugih, lahko takšno vedenje pozneje postane skoraj samodejno, tudi v okoliščinah, kjer tolikšna pozornost ni več potrebna.

To ne pomeni, da je vzrok za vsako skrb v otroštvu, niti da lahko iz svojih današnjih misli zanesljivo sklepamo, kakšna je bila naša vzgoja. Na nas vplivajo tudi prirojene značilnosti, odnosi, poznejše izkušnje in trenutne življenjske okoliščine. [6]
 
Pri raziskovanju preteklosti ni treba iskati krivca. Bolj koristno je z radovednostjo pogledati, kaj smo se nekoč naučili in ali nam ta način odzivanja danes še pomaga.
 

Kaj lahko storimo, da bo negativnih scenarijev manj?

Cilj ni, da bi iz glave pregnali vsako neprijetno misel. Skrbi so del življenja in ne moremo nadzorovati vsega, kar se bo zgodilo. Lahko pa se naučimo, da vsaki misli ne sledimo do najtemnejšega konca.

1. Opazi misel in jo ustavi
Ko se zalotiš pri ustvarjanju scenarijev, se poskusi za trenutek ustaviti. Namesto "To se bo zgodilo« se vprašaj: "Zakaj razmišljam tako?"
Razlika je majhna, a pomembna. Misel še vedno obstaja, vendar je ni treba takoj sprejeti kot napoved prihodnosti.

2. Loči dejstva od domnev

Vprašaj se:
  • Kaj o tej situaciji dejansko vem?
  • Kaj samo domnevam?
  • Katere druge razlage so še mogoče?
  • Kaj bi rekel prijatelju, ki bi imel enako skrb?

Če ti nekdo ne odgovori na sporočilo, je dejstvo, da odgovora še ni. Razlaga "Jezen je name" je mogoča, ni pa edina. Morda je zaposlen, morda sporočila še ni videl, morda potrebuje čas za odgovor.

Ni se ti treba prepričevati, da bo vse popolno. Dovolj je bolj uravnotežena misel: "Ne vem še, zakaj ni odgovora. Lahko počakam in po potrebi vprašam.# Takšno preverjanje misli je ena od tehnik, ki jih uporablja kognitivno-vedenjski pristop. [5]

3. Vprašaj se, kaj je v tvoji moči
Nekatere skrbi opozarjajo na resnične težave, pri katerih lahko nekaj storimo. Druge se vrtijo okoli prihodnosti, ki je ta trenutek ne moremo nadzorovati.

Če te skrbi prihajajoči sestanek, lahko pripraviš nekaj vprašanj ali zbereš potrebne informacije. Če pa se že desetič sprašuješ, kaj si bodo drugi mislili o vsaki tvoji besedi, morda ne rešuješ več težave, temveč se vrtiš v krogu.

Pomaga vprašanje: "Ali lahko zdaj naredim en konkreten korak?" Če lahko, si izberi majhnega in izvedljivega. Če trenutno ne moreš storiti ničesar, si to priznaj in poskusi pozornost nežno vrniti k temu, kar počneš.

4. Določi čas za skrbi
Če te skrbi spremljajo ves dan, jim lahko nameniš določen čas. Izberi 10 do 15 minut, po možnosti takrat, ko nisi tik pred spanjem. Zapiši, kaj te skrbi, in preveri, ali obstaja korak, ki ga lahko narediš.

Ko se enaka skrb pojavi zunaj tega časa, si jo na kratko zabeleži in si reci: "K temu se vrnem ob dogovorjenem času." Nato se poskusi vrniti k trenutnemu opravilu.
 
To je ena od tehnik samopomoči, ki izhajajo iz kognitivno-vedenjskega pristopa. [5]

Metaanaliza sedmih raziskav je pri odlaganju skrbi ugotovila majhno kratkoročno zmanjšanje njihove pogostosti in trajanja v primerjavi s samim zapisovanjem skrbi. Na začetku je lahko težko. Namen ni, da si misel prepoveš, ampak da ji ni treba nameniti vsega dneva. 

5. Pomagaj tudi telesu
Ko je telo napeto, je lahko težje razmišljati umirjeno. Poskusi za trenutek začutiti stopala na tleh, nežno sprostiti ramena ali se odpraviti na počasno hojo. Lahko tudi usmeriš pozornost na zvoke in predmete okoli sebe.

Če ti ustreza, nekajkrat udobno, nekoliko počasneje zadihaj. Ni treba dihati na silo. Če se pri osredotočanju na dihanje počutiš neprijetno ali se ti zavrti, se vrni k običajnemu dihanju; morda ti bolj ustreza usmerjanje pozornosti navzven.

Reden spanec, gibanje in manj kofeina, če opaziš, da te dodatno vznemirja, so lahko koristna podpora. Ne bodo odpravili vseh skrbi, lahko pa ti pomagajo lažje skrbeti zase. [6]

6. Ugotovi, kaj sproži tvoje negativne scenarije

Namesto da opazuješ samo vsebino misli, poskusi opaziti, kdaj se najpogosteje pojavijo. Je to takrat, ko:
  • čakaš na odgovor ali nimaš dovolj informacij;
  • nekdo spremeni ton komunikacije;
  • moraš sprejeti pomembno odločitev;
  • se bojiš, da si koga razočaral ali razočarala?

Za nekaj dni si lahko zapišeš štiri stvari: situacijo, prvo misel, občutek v telesu in svoj odziv. Na primer: Ni odgovora na sporočilo, ali je to jeza name, pride do stiskanja v trebuhu, večkrat preverim telefon. Dodaj še vprašanje: Kaj je dejstvo in kaj moja razlaga?

Tako lahko začneš prepoznavati, kaj v tebi prebuja negotovost in kateri odzivi ti kratkoročno prinesejo olajšanje. Sprožilec še ni dokaz, da veš, zakaj se vzorec pojavlja, je pa uporabna iztočnica za razumevanje in spremembo.
 

Ni treba verjeti vsakemu scenariju

Negativni scenariji so lahko poskus, da bi se pripravili na negotovost. Toda misel na najslabše še ne pomeni, da se bo najslabše tudi zgodilo.

Ko naslednjič opaziš, da se ti v glavi znova odvija črn film, se ustavi in se vprašaj: "Kaj je dejstvo in kaj je zgodba, ki jo v tem trenutku ustvarjajo moje misli?"

 



Viri:
1.Kredlow M. A., Fenster R. J., Laurent E. S., Ressler K. J. in Phelps E. A. (2022; spletna objava 2021). Prefrontal cortex, amygdala, and threat processing: implications for PTSD. Neuropsychopharmacology, 47, 247–259. 
2.Tomaso C. C., Johnson A. B. in Nelson T. D. (2021). The effect of sleep deprivation and restriction on mood, emotion, and emotion regulation: three meta-analyses in one. Sleep, 44(6), zsaa289. 
3.Akbari M., Sheikhi S., Navab Safiadin M. S., Rahmani M., Forootan R. in Asmundson G. J. G. (2026). A hierarchical uncertainty framework of anxiety: Preregistered meta-analytic structural model of intolerance of uncertainty and worry across anxiety disorders. Clinical Psychology Review, 128, 102773. 
4.Gentes E. in Bonchonsky J. (2026). The Association of Negative and Positive Metacognitive Beliefs to Worry and Rumination: A Meta-Analysis. Cognitive Therapy and Research, 50, 1019–1034. 
5.National Health Service. Reframing unhelpful thoughts. Every Mind Matters, NHS. 
6.National Institute of Mental Health (2025). Generalized Anxiety Disorder: What You Need to Know. National Institute of Mental Health. Povezava.
7.Goodson J. T., Patel T. A., Zech J. M., Sala M. C. in Cougle J. R. (2026). The Standalone Effect of Safety Behavior Manipulations: A Systematic Review and Meta-Analysis. Clinical Psychology Review, 124, 102703. Povezava.

 
Deli:
Dominika
O AVTORJU
Dominika
Profesionalna coachinja | ICF-akreditirano izobraževanje iz coachinga |Trenutno se izpopolnjujem na ravni PCC (Professional Certified Coach - 2 stopnja).

Preberite tudi

Živčni sistem in čustveno zdravje
10.10.2026

Ali vsak človek potrebuje svoj kotiček?

Ali vsak potrebuje tisti osebni prostor, tisti kotiček, ki je samo njegov? Prostor, kamor se lahko umakneš od vse norišnice okoli sebe, od hrupa, pritiskov, vprašanj in občutka, da nekdo ves čas nekaj pričakuje od tebe?
Živčni sistem in čustveno zdravje
14.8.2026

Zakaj mi gre vse na živce? Že način, kako sodelavec pije kavo!

Sodelavec mirno srka kavo. Nekdo tipka. Nekdo diha nekoliko glasneje, kot bi bilo potrebno. In v tebi se v sekundi prižge občutek: "A res mora tako? A ne zna drugače?" V tebi začnejo vreti čustva, predvsem jeza.
In prav v tem trenutku te sodelavka pocuka za rokav, ker potrebuje nasvet, ti pa bi najraje skočil iz kože. Zakaj?

Če ti gre nenadoma na živce skoraj vse, vzrok pogosto ni v ljudeh okoli tebe, ampak v zmanjšani toleranci na dražljaje zaradi stresa, utrujenosti, pomanjkanja spanja ali preobremenjenosti. Če te motijo predvsem določeni zvoki, je lahko v ozadju tudi mizofonija.
Živčni sistem in čustveno zdravje
17.11.2026

Zakaj vedno pomislim na najslabše?

Telefon zazvoni. Na zaslonu vidiš sporočilo: "Se lahko jutri pogovoriva?" Ne veš še, za kaj gre, pa se ti v glavi že vrti film: "Je kaj narobe? Kaj če ostanem brez službe?"
Zvečer ležeš v posteljo in ta film se nadaljuje. Premlevaš, kaj bi lahko šlo narobe in iščeš načine kako se na to pripraviti. 

Ustvarjanje negativnih scenarijev je pogosta človeška izkušnja. Je izčrpavajoča, še posebej, ko misli začnejo vplivati na spanec, odnose ali vsakodnevne odločitve.

Zakaj se to dogaja? Del odgovora se skriva v tem, kako se odzivamo na negotovost, del pa lahko tudi v izkušnjah, s katerimi smo odraščali.
Izdelava spletne strani: MMstudio
Close zapri Na spletnih straneh Alphanatur.com uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli
nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.