Ko se zniža prag tolerance
Obremenjenost se redko pokaže samo kot velika, jasno prepoznavna stiska. Pogosto pride bolj prikrito: skozi krajšo potrpežljivost, hitrejšo jezo, občutek, da je vsega preveč, ali nenavadno močno reakcijo na nekaj povsem majhnega.
Stres je lahko povezan z razdražljivostjo in z občutkom preobremenjenosti; med vedenjskimi spremembami se lahko pojavijo tudi spremembe spanja. [1]
Spanec pa ni nepomembna podrobnost v ozadju. Harvard Medical School opozarja, da sta spanec in razpoloženje tesno povezana ter da lahko nezadosten spanec poveča razdražljivost in občutljivost za stres.[2]
Zato je mogoče, da te na dan, ko si spočita in umirjena, zvok tipkanja komaj doseže. Ko pa se naberejo neprespanost, roki, skrbi in občutek, da si ves čas na voljo drugim, lahko enak zvok doživiš kot nekaj skoraj nevzdržnega.
Dražljaj je isti, tvoj notranji prag pa ni.
"Ta človek mi gre na živce" ni vedno isto kot "moj sistem ima trenutno zelo malo tolerance do dražljajev."
Včasih napetost preprosto išče izhod
Ko v sebi nosimo veliko neizrečene frustracije ali mentalne obremenitve, ni nenavadno, da se razdraženost oprime nečesa zelo konkretnega: sodelavčevega srkanja, partnerjevega žvečenja ali zvoka obvestil na telefonu. To ne pomeni, da je ta drobna navada nepomembna. Pomeni pa, da morda ni edini razlog za tvojo reakcijo.
Uporaben, neobsojajoč premislek je naslednji:
Če bi bila danes spočita, sita, brez časovnega pritiska in bi imela dovolj miru, bi me to še vedno enako motilo? Če je odgovor "verjetno ne", se splača pogled usmeriti navznoter. Ne zato, da bi svoje občutke pomanjšala, ampak zato, da poiščeš tisto, kar zares potrebuje pozornost.
Preveč ljudi, premalo prostora zase
Včasih se razdraženost pojavi preprosto zato, ker smo bili predolgo v "socialnem načinu". Delo, sestanki, sporočila, družinske obveznosti in stalna odzivnost lahko ustvarijo občutek, da nikjer zares nismo sami.
Takrat nas lahko izčrpa že prisotnost drugih ljudi, tudi takih, ki jih imamo radi in jih sicer cenimo.
To ni nujno znak, da si nedružabna ali da se izogibaš ljudem. Lahko je signal, da potrebuješ manj dražljajev, manj komunikacije in nekaj časa brez pričakovanj drugih. Kratek odmor brez telefona, miren sprehod, kosilo v tišini ali nekaj minut v prostoru, kjer te nihče ničesar ne sprašuje, niso razkošje. V obdobjih velike obremenitve so lahko osnovna oblika regeneracije.
Kdaj je lahko v ozadju mizofonija?
Če te zelo specifični zvoki dosledno sprožijo nesorazmerno močno reakcijo, na primer žvečenje, srkanje, požiranje, dihanje, klikanje s pisalom ali tipkanje, je ena od možnosti tudi mizofonija.
Gre za zmanjšano toleranco do določenih zvokov oziroma z njimi povezanih dražljajev, pri katerih se lahko hitro pojavijo zelo intenzivni občutki razdraženosti, jeze, tesnobe ali gnusa. [3]
Pomembna razlika je v vzorcu. Mizofonije ni smiselno sklepati iz enega napornega dneva ali iz dejstva, da te enkrat zmoti sodelavčevo srkanje. Pozornost je smiselna, kadar so sprožilci zelo določeni, se odziv ponavlja in ti pomembno otežuje delo, odnose ali vsakdan.
| Vprašanje, ki si ga lahko zastaviš |
Kaj ti lahko pomaga opaziti |
| Kako sem spala zadnje dni? |
Ali se je potrpežljivost zmanjšala ob utrujenosti. |
| Sem danes jedla in pila dovolj? |
Ali se razdraženost stopnjuje, ko je telo brez energije. |
| Koliko stvari mi je trenutno v glavi? |
Ali dražljaji postanejo izrazitejši ob velikem mentalnem pritisku. |
| Sem bila ves dan med ljudmi ali odzivna drugim? |
Ali potrebujem odmik in manj socialnih zahtev. |
| Me moti skoraj vse ali predvsem en točno določen zvok? |
Ali gre bolj za splošno preobremenjenost ali za ponavljajoč se specifičen sprožilec. |
Majhen eksperiment za naslednjič
Ko te naslednjič nekdo nenadoma močno razdraži, občutka ni treba zatreti in se zaradi njega ni treba kaznovati. Za začetek si ga samo poimenuj: "Trenutno sem zelo na robu." Nato si, če je mogoče, vzemi kratek odmik. Pojdi po vodo, za dve minuti zamenjaj prostor, se umakni od hrupa ali nekajkrat zavestno upočasni izdih.
Šele potem se vprašaj, kaj potrebuješ. Morda boljši spanec. Morda manj sestankov zapored. Morda topel obrok in deset minut brez ekrana. Morda pogovor o pritisku, ki se kopiči.
Uradne smernice NHS med koraki za obvladovanje stresa navajajo tudi čas zase, pogovor z bližnjo osebo ali strokovnjakom ter preproste dihalne vaje. [1]
Cilj ni, da nikoli več ne občutiš razdraženosti. Cilj je, da te prvi val ne odnese naravnost v konflikt ali krivdo.
Ko razumeš, kaj ti sporoča, lahko nanj odgovoriš bolj nežno in bolj učinkovito.Kdaj je dobro poiskati podporo?
Če razdražljivost traja več tednov, se stopnjuje, te ovira pri delu, kvari odnose, spremlja jo izrazita stiska ali pa imaš občutek, da svojih odzivov ne moreš obvladovati, se o tem pogovori z zdravnikom, psihologom ali drugim usposobljenim strokovnjakom. Iskanje podpore ni pretiravanje; je način, da ne ostaneš sama s tem, kar ti že predolgo jemlje energijo. NHS posebej poudarja, da je podporo smiselno poiskati, kadar stres vpliva na vsakdanje življenje. [1]
Morda torej težava ni v kavi. In morda niti ne v sodelavcu.
Včasih je najbolj pošten odgovor preprosto ta, da je tvoj sistem utrujen od preveč vsega in da si zaslužiš malo več miru, prostora in razumevanja.
Ta članek je informativne narave in ni namenjen postavljanju diagnoz ali nadomeščanju individualnega strokovnega posveta.
Viri
[1]
NHS: Get help with stress
[2]
Harvard Medical School: Sleep and Mood
[3]
Cleveland Clinic: Misophonia: What It Is, Triggers, Symptoms & Treatment