V nadledvičnih žlezah se proizvaja stresni hormon, ki mu pravimo kortizol.
V današnjem hitrem tempu pogosto pride do povišanega nivoja stresnega hormona tekom dnevnih obveznosti, paziti pa je potrebno, da ti stresni trenutki niso vsakodnevni in dolgoročni. Drugače se to lahko pozna tudi na našem zdravju.
Stranski učinki stresa vplivajo na delovanje ščitnice, spolnih organov, upočasnijo krčenje maternice in vplivajo na količino materinega mleka. Povišan kortizol lahko posledično vpliva na padec imunskega sistema, slabo spanje, kronično utrujenost, povišan krvni tlak, zastajanje vode v telesu, zmanjšano koncentracijo, neplodnost, nezmožnost hujšanja in povišan sladkor.
Ugotovili so, da naj bi bila večina bolezni in zdravstvenih težav povezanih ravno s stresom.
Ravno tako povišan nivo kortizola vpliva na razgradnjo kože, kar pomeni, da nas stres dejansko tudi stara. Povzroča željo po vnosu ogljikovih hidratov, sladkarij in maščob. Znajdemo se v začaranem krogu, ki ga lahko prekinemo ob zavedanju, da je čas da se ustavimo in nekaj naredimo zase.
Če želimo biti učinkoviti na vseh področjih moramo najprej poskrbeti za svoje zdravje. V stresnem obdobju naše telo porablja pomembne vitamine za izgradnjo stresnega hormona.
Če preko vnosa hrane ne dobimo dovolj pomembnih hranil, nam telo sporoča da čuti pomanjkanje, npr krhki nohti, krči v mišicah..
Povečana raven kortizola vpliva tudi na kopičenje kilogramov okoli pasu. Lahko jo odpravimo z aktivnostmi kot so joga, pilates ali hitra hoja, saj vadba poveča izločanje stresnega hormona. Ob tem pa seveda pri prehrani omejimo bel kruh, testenine in sladkarije. Vanjo pa vključimo več zelenjave, oreščkov in dobrih beljakovin.
Tako kot prehrana je pomembno, da znamo umiriti svoje misli, si vzeti čas za počitek in sprostitev. Sprostitev je lahko dooolg čvek s prijatljico, sprehod v naravi, opazovanje sončnega zahoda, obisk predstave... Nekaj kar umiri vaš srčni utrip, iz vas izvabi nasmeh in smeh, ter vam pusti mir v telesu.