Pri 25 letih si morda mislimo, da bo razhod bolel manj, ko bomo starejši. Da bomo imeli več izkušenj, bolje poznali sebe in hitreje razumeli, da konec zveze ni konec sveta. Toda raziskave kažejo nekaj precej bolj zanimivega: starost sama po sebi ne pomeni, da bo razhod manj boleč.

V novo zvezo zato pogosto vstopamo bolj previdno, z več premisleka in morda tudi z nekoliko več zadržanosti. Pri izbiri partnerja nas ne vodijo več isti kriteriji kot v mladosti, ko je bilo dovolj, da se nam je nekdo zdel lep, priljubljen ali preprosto "hud." Z leti začnemo iskati nekaj globljega, bližino, razumevanje, varnost in občutek, da smo ob nekom lahko resnično to, kar smo.

Potem pa pride razhod. Ker ne najdemo skupne poti. Ker se ne počutimo več razumljene. Ker odnos ni več tako varen, nežen ali ljubeč, kot bi si želeli. In takrat se pojavi vprašanje: Zakaj me še vedno tako boli, če imam toliko več izkušenj in sem bil tokrat bolj previden?
 

Jutri pa res začnem. Ponedeljek je, nov mesec, morda celo rojstni dan tista prava prelomnica. Ali pa je bilo ravno novo leto in z njim čas za velike spremembe. Zelo hitro se prepoznamo v teh obljubah, ki si jih damo. Toda kako priti od tistega "skoraj začetka" do dejanskega dejanja?

Morda problem ni v tem, da ne znate začeti. Morda ste se samo naučili začetek vedno prestaviti na dan, ko bo vse lažje.
 

Odpreš Facebook ali Instagram. Influencer objavi Santorini. Nato vidiš video: "S temi tremi AI-orodji sem v enem mesecu zaslužil 10.000 evrov."  Po nekaj minutah se lahko pojavi neprijeten občutek: "Vsi nekaj dosegajo. Vsi potujejo. Vsi vedo, kako uspeti. Samo jaz ne."

Morda spite osem ur, a se zbudite brez energije. Morda se pred menstruacijo težje umirite, se ponoči večkrat zbudite ali vas v perimenopavzi prebudijo vročinski oblivi. Takšne izkušnje še ne pomenijo nujno, da imate motnjo spanja. So pa pomemben podatek o tem, kaj se dogaja v telesu in vsakdanjem ritmu.

Kefir je že stoletja znan kot izjemno zdrava fermentirana pijača, polna probiotikov in bioaktivnih spojin. V zadnjih letih so raziskovalci vse bolj preučevali njegove potencialne učinke na zdravje kosti, uravnavanje vnetnih procesov in nekatere avtoimunske bolezni.

Vsi poznamo tisti občutek, ko se kljub osmim uram spanja zbudimo popolnoma izčrpani. Kava ne pomaga, misli nam begajo in najpreprostejša opravila se zdijo kot vzpon na goro. Sodobno življenje od nas pogosto zahteva, da smo "močne", da vedno zmoremo vse in da utrujenost preprosto ignoriramo.

"Ne morem več. Jaz enostavno ne zmorem več. Najraje bi se usedla nekam v kot in bi se zjokala."

Sodelavec mirno srka kavo. Nekdo tipka. Nekdo diha nekoliko glasneje, kot bi bilo potrebno. In v tebi se v sekundi prižge občutek: "A res mora tako? A ne zna drugače?" V tebi začnejo vreti čustva, predvsem jeza.
In prav v tem trenutku te sodelavka pocuka za rokav, ker potrebuje nasvet, ti pa bi najraje skočil iz kože. Zakaj?

Če ti gre nenadoma na živce skoraj vse, vzrok pogosto ni v ljudeh okoli tebe, ampak v zmanjšani toleranci na dražljaje zaradi stresa, utrujenosti, pomanjkanja spanja ali preobremenjenosti. Če te motijo predvsem določeni zvoki, je lahko v ozadju tudi mizofonija.

Vagusni živec je eden najpomembnejših mostov med možgani in telesom.

Naše počutje je tesno prepleteno z delovanjem hormonov. Hormoni so kemični glasniki, ki uravnavajo presnovo, razpoloženje, spanje, plodnost in številne druge procese v telesu.
Ko je njihovo ravnovesje porušeno, bodisi zaradi staranja, kroničnega stresa, hormonske kontracepcije ali zdravstvenih stanj, kot sta PCOS ali perimenopavza, se to pogosto odraža v utrujenosti, nihanju razpoloženja, nerednih menstruacijah ali težavah pri zanositvi.

Hormonska joga je ena izmed naravnih metod, ki nam pomaga vzpostaviti ta stik znova, skozi gibanje, dihanje in sprostitev.