Pomemben del uravnotežene prehrane so tudi maščobe, ker pa imajo visoko energijsko vrednost je potrebno njihov skupni vnos omejiti.
Tako kot ogljikovi hidrati in beljakovine, sodijo tudi maščobe med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje.
Maščobe so v telesu ključna sestavina celičnih membran in imajo pomembno vlogo shranjevanja energije.
Ker imajo med vsemi hranili največjo vsebnost energije, njihovo prekomerno uživanje hitro preseže optimalne vnose, kar lahko vodi v povečanje telesne mase in je hkrati dejavnik tveganja pri nastanku bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni.
V naši prehrani naj bi skupne maščobe predstavljale
od 20 do 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Različne maščobe imajo na naš organizem različen vpliv. Esencialne maščobe je potrebno zaužiti s prehrano, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami so mastne morske ribe (losos, sardine, slanik, skuša) pa tudi postrvi.
Pri uživanju maščob smo še posebej pozorni, da je večji vnos nenasičenih kot pa nasičenih maščob.
Vnos
nasičenih maščob lahko omejimo, če omejimo uporabo živil kot so kokosova in palmina mast, kakavovo maslo, maslo, mlečna smetana, mastno meso, predelani mesni izdelki kot so salame, hrenovke in mesni sir, drobno pecivo, čokolada, ocvrt krompirček in drugi ocvrti izdelki.
Največ nenasičenih maščob vsebujejo rastlinska olja. Ugotovljeno je bilo,da nadomeščanje nasičenih maščob z nenasičenimi prispeva k nižjim vrednostim holesterola v krvi, s tem
pa se zmanjšuje tudi tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja.
Za pripravo živil, se izmed rastlinskih olj še posebej priporoča
oljčno olje. Poleg ugodne maščobno-kislinske sestave ga odlikuje tudi vsebnost drugih koristnih snovi kot so vitamin E in antioksidanti. Hladno stiskano olje ohrani vse biološko aktivne snovi, te povečajo obstojnost olja in pozitivno vplivajo na organizem.