Sezonska prehrana našemu telesu omogoča boljšo preskrbo s hranili, hkrati pa podpiramo tudi lokalne pridelovalce.

Sezonska prehrana ima več pomembnih vidikov, ki vplivajo na zdravje, okolje, lokalno gospodarstvo in splošno kakovost življenja.
Kateri so ključni razlogi, da se poslužujemo sezonsko pridelane hrane:
 

• Večja hranilna vrednost živil: Sezonsko pridelana hrana je pogosto bolj sveža, kar pomeni, da vsebuje več vitaminov, mineralov in antioksidantov. Hrana, ki je dolgo skladiščena ali prepotuje velike razdalje, lahko izgubi hranilno vrednost.
• Manj dodatkov in naravno zorenje: Sezonsko sadje in zelenjava običajno ne potrebujeta kemičnih dodatkov za podaljšanje roka uporabnosti ali pospeševanje zorenja. Živila, ki zorijo v naravnih pogojih, razvijejo višjo koncentracijo hranil in boljši okus.
• Prilagoditev telesnim potrebam: Poleti je to lahka, vodnata hrana, kot so lubenice, kumare in paradižnik, ki pomajo hidrirati telo in uravnavati telesno temperaturo.
  Pozimi so to korenovke, krompir, pesa in zelje, ki zagotavljajo več energije in toplote, kar pomaga telesu premagati hladne temperature.
   


• Naravna podpora imunskemu sistemu: Jesenska in zimska hrana, kot so citrusi in kislo zelje, vsebujejo veliko vitamina C, ki krepi odpornost v času, ko smo bolj izpostavljeni prehladom in gripi.
• Boljša prebava: Sezonska živila so pogosto lokalna in prilagojena okolju, v katerem živimo, kar lahko izboljša njihovo prebavljivost.
• Naravna raznolikost in ravnovesje: Narava nam ponuja živila, ki ustrezajo potrebam našega telesa v različnih letnih časih. Slediti tem ciklom pomeni zagotoviti telesu pestro prehrano, kar prispeva k boljši preskrbi z esencialnimi hranili. Sezonska prehrana omogoča večjo raznolikost na krožniku in preprečuje prehransko rutino, ki bi lahko vodila do pomanjkanja nekaterih hranil. Telo se bolje počuti, ko uživamo hrano, ki je pridelana v istem okolju in času, v katerem živimo.
• Manj tveganja za alergije in intoleranco: Naravno pridelana sezonska hrana je manj obdelana in bolj čista, kar zmanjšuje tveganje za reakcije na umetne snovi, ki jih telo težje prenaša.
   

• Manj emisij: Če uživamo lokalno in sezonsko hrano, se zmanjša potreba po dolgih transportnih poteh, kar zmanjša ogljični odtis.
• Manj pesticidov in umetnih gnojil: Sezonska hrana je pogosto pridelana bolj naravno, saj so pogoji za rast optimalni, kar zmanjšuje potrebo po kemičnih obdelavah.
   

• Krepitev lokalnega gospodarstva: Nakup sezonskih pridelkov spodbuja lokalne kmete in manjše pridelovalce, kar pomaga razvijati lokalno skupnost. Vsak kraj ima tržnico, ki je bogato založena s sezonskimi lokalnimi pridelki, tako da možnosti za izgovore skoraj ni.:)
• Manj posrednikov: Večji delež denarja ostane v lokalnem okolju, saj sezonska hrana pogosto prihaja neposredno od pridelovalca.
   

•  Sezonski pridelki so praviloma bolj okusni, saj zorijo naravno in niso obdelani s kemikalijami za umetno zorenje.
   

• Sezonska hrana je običajno cenovno dostopnejša, saj je ponudba večja, stroški pridelave pa nižji.
   

• Uživanje sezonske hrane nas poveže z naravnimi cikli in letnimi časi, kar spodbuja spoštovanje narave in bolj uravnotežen življenjski slog.

Primeri sezonskih pridelkov:

    Pomlad: regrat, šparglji, redkvice, špinača...
    Poletje: jagode, paradižnik, bučke, kumare,zelena solata, jagodičevje..
    Jesen: jabolka, buče, brokoli,sladek krompir, zelje, grozdje, pesa..
    Zima: zelje, korenje, citrusi, repa, koleraba..

Sezonska prehrana torej telesu omogoča boljšo oskrbo s hranili. spodbuja trajnostno in zdravo življenje, hkrati pa zmanjšuje negativne vplive na okolje in podpira lokalno skupnost.