Z meditacijo pridemo v stik sami s sabo, s svojim notranjim glasom. Vaša meditacija lahko postane tudi poslušanje glasbe, vrtnarjenje, sprehod v naravi, joga ali druge dejavnosti.

Cilj ni meditirati vsak dan, ampak ponotranjiti stanje meditacije.

Z meditacijo dosežemo:

• globoko sprostitev, kot je v najglobljem snu
• manj stresa, depresije in anksioznosti
• zmanjšan krvni pritisk, kar pomaga uravnavati srčni utrip
• ponovno povezavo s seboj in svojo resnico
• povečano imunost
• odpravljanje čustvenih blokad in navezanosti
• stresni možgani postanejo z redno meditacijo ‘urejeni’
• intenzivnejše sproščanje endomorfinov - hormoni sreče.
• izboljšanje odnosov v družini in okolju
   

Posebej razne odvisnosti kot so cigarete, alkohol, droge in težka hrana vašo energijo znižujejo. Meditacija ni hitra rešitev ampak naj postane vaš način življenja.

Položaj pri meditaciji je različen pri vsakem posamezniku. Pomembno pa je, da smo v položaju, ki nam ustreza, da nas ne bolijo mišice. Najpogostejša napaka pa je prav nepravilen položaj. Sedeč položaj 'po turško’ je za številne posameznike neudoben,  posebno, če moramo v njem vztrajati dalj časa, kar je pri meditaciji zaželjeno. Pogosto se pojavijo bolečine v kolkih, kolenih ali gležnjih, kar posledično povzroči tudi napetost v hrbtu.

Ko se odločimo, da si bomo vzeli čas za meditacijo, se nanjo ustrezno pripravimo. Poiščemo si primeren prostor, naj bo to mirno okolje in tisti del dneva, ko lahko za kratek čas pobegnemo od vsakodnevnih obveznosti. Ne pozabimo izklopiti telefona! Prostor naj ima prijetno temperaturo, lahko si prižgemo svečko, morda zavrtimo kakšno sproščujočo glasbo, ni pa nujno. Sama najraje  prisluhnem tišini.

Ker je za nami pester dan v službi, smo običajno utrujeni. Verjetno smo dan presedeli za računalnikom, zato priporočam, da pred meditacijo raztegnemo in razgibamo svoje telo, da sprostimo napetost.

Kakšen položaj priporočam sama: 

drža naj bo čim bolj sproščena, to pomeni, da je popolnoma podprta drža iz naše zgradbe telesa. Ne ustreza vsak položaj vsakomur, pomembno pa je, da pri tistem položaju, ki nam ustreza upoštevamo naslednja načela:
 

• noge naj ne bodo pred nami, ampak naj bodo čim bližje našemu telesu. Stopala naj bodo obrnjena proti nebu; nogi naj se ne prekrivata
• kolena naj bodo nižje od nivoja bokov (če čutite napetosti si lahko podložite jogijske kvadre ali pa kar vzglavnike, ki so pri roki),
• hrbtenica naj bo vzravnana in nevtralna
• ramena in prsni koš sta odprta
• glava je poravnana s telesom

Zavedanje stika telesa s podlago nam daje trdno, varno oporo. Nato se s pozornostjo sprehodimo po celem svojem telesu in sprostimo vsak del telesa. Posebno pozornost namenimo obrazu, sprostimo čeljust, ki jo pogosto stiskamo, naj se ta razmakne, jezik pa svobodno zaplava v ustni votlini.

Bodimo pozorni na svoj dih in ga za začetek samo opazujmo. Dih skozi nosnici vstopa, polni naše telo in skozi nosnici izstopa. Nato zadihamo spontano v svojem naravnem ritmu.

Za zaprtimi očmi nato usmerimo pogled v prostor nekaj centimetrov pred seboj, a pri tem pazimo, da ne ustvarimo v očeh pritiska. Do tega pogosto pride, če jih obračamo navzgor v točko med obrvema.

Prav tako se ne osredotočajte na čelo, ampak pogled usmerjajte vodoravno, kot bi gledali predse.
Z zaprtimi očmi samo nežno in ljubeče strmimo v prostor pred seboj.

Počasi se bo občutenje telesa izgubljalo, vaše misli pa bodo postajale vse bolj žive.