Psihologija "jutrišnjega" dne
"Jutri" je pogosto le način, kako se izognemo neprijetnosti "danes". To je ena ključnih zank, v katero se ujamemo. Ko rečemo: Jutri začnem hujšati. Jutri grem v fitnes. Jutri bom uredila finance. Jutri bom napisala poslovni načrt. – takrat je jutri varen.
Danes pa bi morali narediti nekaj konkretnega. In ravno začetek je pogosto neprijeten: prinaša dolgčas, odpor, negotovost in možnost neuspeha. Zato "jutri začnem" ni vedno problem pomanjkanja discipline. Včasih je to zgolj naša strategija izogibanja neprijetnemu občutku
Zakaj nekateri vztrajajo, drugi pa vedno znova začnejo znova?
Vsi delamo načrte in vsi si želimo uspeti. Toda zakaj nekateri pri njih vztrajajo, medtem ko drugi vedno znova začnejo znova? Ali so nekateri ljudje res bolj disciplinirani – ali pa imajo samo drugače urejeno okolje in odzive na skušnjave?
Dejstvo je, da se tisti, ki so uspešni pri doseganju ciljev, ne zanašajo na to, da bodo vsak dan dovolj motivirani in disciplinirani. Njihova skrivnost je, da si ustvarijo pogoje, v katerih je lažje delovati.
Plan za dober dan + plan za slab dan
Ena najučinkovitejših tehnik je, da si naredimo načrt. A kot vemo, načrt pogosto odpove, ko pridejo težki dnevi. Glede na to, da je konsistenca ključ do uspeha, je smiselno, da si naredimo načrt tudi za takrat, ko nimamo energije. Kaj je tisti minimum, ki ga lahko naredimo, da se še vedno premaknemo naprej?
Večina ljudi si reče: "Vsak dan bom eno uro telovadila."Kaj pa, če bi imeli takšen načrt:
•Dober dan: 60 minut.
•Običajen dan: 30 minut.
•Slab dan: 5 minut.
•Katastrofalen dan: Obujem športne čevlje in grem za 2 minuti ven.
Bistvo ni, da je vsak dan enako produktiven. Bistvo je, da ohraniš kontinuiteto: tudi na slab dan ostaneš oseba, ki se je pojavila. Tako ne dobimo občutka, da smo "vse uničili" in da moramo spet začeti od začetka.
Zmanjšajte začetek na minimum
Včasih pomaga že to, da zahtevni nalogi dodamo majhen prijeten ritual, ali pa da začetek naredimo tako majhen, da se mu je nemogoče upreti. V vedenjski znanosti obstaja pristop, ki mu pravijo temptation bundling (združevanje skušnjav) . Preprosto povedano: nekaj, kar radi počnemo, povežemo z nečim, kar želimo početi pogosteje.
Lahko si najljubšo kavo pripravite šele, ko sedete k zahtevnemu poročilu. Morda imate poseben seznam glasbe samo za pospravljanje. Morda 10 minut priljubljenega podkasta poslušate samo na sprehodu. Tako naloga ne postane čudežno enostavna, postane pa bolj domača in manj odbijajoča.
Hkrati pa je ključno, da začetek konkretiziramo v vsakdanjem življenju:
•"Ne bom danes naredila poslovnega načrta. Samo odprem dokument in napišem naslov."
•"Ne bom šla na enourni trening. Samo obujem športne čevlje."
•"Ne bom pospravila celega stanovanja. Pospravim samo kuhinjski pult."
Pripravite si okolje, ki vam ne nagaja
V psihologiji se temu reče arhitektura izbire. To je način, kako je urejeno okolje okoli nas in katera izbira je zato v določenem trenutku najlažja. Če je telefon na mizi, je preverjanje telefona preprosto. Če je knjiga na blazini, se boste nanjo verjetno spomnili prej. Če so čevlji pri vhodnih vratih, je izhod na sprehod manjša odločitev.
Ne gre za to, da bi se pretentali. Gre za to, da si prenehate po nepotrebnem oteževati stvari, ki so vam pomembne. Telefon med delom pustite v drugi sobi. Dokument odprite že večer prej. Oblačila za sprehod položite tja, kjer jih ne morete spregledati.
Kako naprej?
Morda torej danes ne potrebuješ novega začetka. Potrebuješ samo pet minut.
Ne jutri. Danes.
Ker sprememba se pogosto ne začne takrat, ko smo pripravljeni. Začne se takrat, ko naredimo prvi dovolj majhen korak.
Ko boste naslednjič občutili odpor, se ne vprašajte najprej, kaj je z vami narobe. Poskusite raje s temi tremi vprašanji:
| Vprašanje |
Zakaj pomaga |
| Kako je najlažje začeti? |
Ker velik cilj spremeni v en obvladljiv naslednji korak. |
| Kaj lahko pripravim že danes? |
Ker zmanjša število odločitev, ki vas jutri lahko ustavijo. |
| Kako bom vedel/-a, da sem naredil/-a korak naprej? |
Ker utrjuje občutek napredka, še preden pride končni rezultat. |